Vektorska grafika temelji na matematičnih formulah, ki določajo osnovne geometrijske elemente. Večkrat se ta grafika uporablja za računalniško izdelane slike, ker jih lahko povečamo, vrtimo, raztezamo brez poslabšanja ločljivosti slike. Primeri tega so logotipi, ikone, infografike, računalniška pisava,… Na splošno so vektorske grafike učinkovitejše in vsestranske. Formati ki se pojavljajo pri vektorski grafiki so SVG, EPS, PDF. [2] Krajšo primerjavo med vektorsko grafiko in rastrsko grafiko sva predstavila preko izdelka pri infografiki.
Primer Vektorske grafike (pridobjena s Pixabay, CCO)
Format SVG
Format SVG (Scalable Vector Graphic) so ustvarili z namenom, da bi lahko grafiko izdelovali z matematičnimi enačbami. Ustvarili so ga na W3C (World Wide Web consortium). Slike v datoteki SVG lahko povečamo ali pomanjšamo, odpremo na različni tehnologiji (telefon, tablice, računalniki,…) brez izgube kvalitete na slikah. To pomeni, da lahko ta format uporabljamo za logotipe, favicone in posledično bi ga uporabili za tiskanje tako majhnih, kot velikih slikovnih datotek.
SVG format temelji na XML označevalnem jeziku, kar je prednost tudi pri kompresiji. Če ima slika veliko blokov, ki se ponavljajo, SVG nad datoteko naredi kompresijski algoritem in s tem se ne izgubi veliko podatkov. S tem tudi prihranimo pri prostoru na disku.[4]
SVG se danes veliko uporablja tudi v HTML datotekah. Kot zanimivost spodnja slika prikazuje primer uporabe SVG formata v kodiranju.
Stiskanje formata SVG:
Slike formata SVG temeljijo na XML jeziku, zato vsebujejo veliko ponavljajočih se besed oz. stavkov zato so odlične za stiskanja z manj izgube podatkov. Navadno se uporabljaja stiskanje GZIP algoritem. Gre za stiskanje kjer govorimo o “SVGZ” slikah in uporabljamo kratico .svgz